Je maligno kožno obolenje, ki ga je potrebno čim prej prepoznati in strokovno zdraviti, saj lahko zapoznela diagnoza ali neustrezna obravnava pripeljeta do resnih zdravstvenih težav. Glede na izvor, delimo kožni rak v grobem delimo na bazalnocelični karcinom (BCC), ploščatocelični karcinom (SCC) ter maligni melanom (MM). Koža glave in vratu je najbolj izpostavljena sončnim žarkom v primerjavi z ostalimi deli telesa, zato tukaj vznikne največ kožnih rakavih obolenj. Najpomembnejši rizični dejavniki so starost, svetla polt ter dolgoletna izpostavljenost soncu. Pri prepoznavanju smo na alarmantne znake pozorni že sami, kadar pa je prisoten dvom pa je v pomembni vlogi dermatolog.

• Bazalnocelični karcinom (BCC) je najpogostejša oblika kožnega raka in je med vsemi najmanj agresivna. Pojavlja se v različnih oblikah na soncu izpostavljeni koži. Najpogosteje gre za novo nastalo voščeno bulico ali pa rano, ki se nikakor ne zaceli. Najpogosteje se pojavi na predelih, ki so najbolj izpostavljeni soncu – uhlji, nos in čelo. Najbolj učinkovito in dokončno zdravljenje je kirurško z izrezom in pregledom vzorca. Obstajajo tudi nekirurške metode zdravljenja z obsevanjem in/ali lokalnimi sredstvi, vendar je zdravljenje daljše in manj učinkovito.
• Ploščatocelični karcinom (SCC) je druga najbolj pogosta oblika kožnega raka, ki je po naravi bolj agresivna. Pojavlja se predvsem na soncu izpostavljeni koži ter na ustnicah. Pogosto gre za razjedo, ki ima privzdignjene robove in se ne zaceli. V svoji napredovali obliki se lahko širi tudi na bezgavke, zaradi česar je pravočasno zdravljenje ključnega pomena. Priporočljivo je kirurško zdravljenje z zagotavljanjem varnostnega roba in nato še ultrazvočni pregled bezgavk. Po zaključenem zdravljenju so zelo pomembne redne kontrole.
• Maligni melanom (MM) je redkejša vendar najbolj agresivna in nevarna oblika kožnega raka, z visoko smrtnostjo v napredovalih primerih. Za MM je značilno, da se lahko pojavlja tudi pri mlajših bolnikih. Ključno je pravočasno prepoznavanje po sistemu ABCDE (asimetrija, rob, barva, dimenzija, evolucija – glej sliko). V primeru suma na MM je potreben diagnostičen manjši izrez na podlagi katerega opredelimo potrebo po nadaljnjem zdravljenju. V primeru začetnih oblik zadustuje širok izrez, ob napredovalih oblikah pa zdravljenje poteka v terciarnih ustanvah multidisciplinarno.

Je specialnost, ki se ukvarja s preoblikovanjem tkiv v področju obraza in vratu. Te tehnike uporabljamo, da povrnemo funkcijo ter ohranimo estetski izgled obraza. O takšni kirurgiji navadno govorimo, kadar gre za korekcijske posege potrebne po zdravljenju rakavih obolenj, po poškodbah ter v primeru prirojenih obraznih anomalij.

V vsakodnevni praksi gre za tehnike različnih kožnih režnjev, ki jih uporabimo za estetsko kritje defektov nastalih po izrezu večjih rakavih kožnih sprememb. Izkušenost in strokovnost je pri tovrstnih posegih ključnega pomena zaradi izpostavljenosti ter tudi funkcije obraznih struktur – predvsem ko gre za nos, ustnice in veke. Pred tovrstnimi posegi je odkrit pogvor med kirurgom in pacientom pomemben, da se vzpostavijo realna pričakovanja in možnost komplikacij. V določenih primerih (napredovala starost, spremljajoče bolezni) je bolj na mestu uporaba nekirurških metod zdravljenja, kot so fototerapija, obsevanje in imunoterapija.